Nekoč je bil en duhec. To ni bil navaden duhec, ta Duhec je bil nekaj posebnega. Vsi pravi duhci strašijo ponoči, ker so takrat vsi doma. Mama je doma, očka in otroci so doma, doma sta tudi babica in deda. Doma je mačka in doma je pes. Še muham in komarjem se ponoči ne da letati okrog po svetu.

Noč je zato, da se počiva, potem pa pride kakšen duhec in nas malo straši. Ko pa posije sonce in duhec zaspi, nas nihče več ne straši! Tako je in tako bo vedno! No, ker so ponoči vsi lepo zbrani, imajo duhci zelo lahko delo, če želijo koga prestrašiti. Ko ura odbije 12 ponoči, gredo duhci v službo in začnejo delati.