Čudovita slikanica o prijateljstvu in športu! Slikanica Lipko in KošoRok, izpod peresa priljubljenega avtorja mladinskih knjig, Primoža Suhodolčana in z ilustracijami Gorazda Vahna, mlade bralce nagovarja z zgodbo o odraščanju, poudarja pomen prijateljstva, vzpodbuja športni duh in opozarja na pomen sožitja z naravo. Zgodba bo zagotovo navdušila staro in mlado, še posebej pa najmlajše športne navdušence, raziskovalce in ljubitelje narave. Spremljala jih bo ob navijanju za naše košarkarske junake in ob lastnih športnih uspehih.

Slikanica je zmagovalna zgodba razpisa Pravljica o Lipku, ki ga je Društvo slovenskih založnikov izpeljalo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS in EuroBasketom 2013.

Lipko je še danes maskota slovenske košarkarske reprezentance.

Tako se začne knjiga Lipko in KošoRok:

Če boš verjel, je ta zgodba resnična!

Na igrišču na robu gozda že dolgo ni nihče več igral. Bilo je pozabljeno in zapuščeno. Mrežic na koših ni bilo več, barva na tabli se je odluščila, ograja je bila preluknjana in klopi so bile polomljene. Med koši ni bilo nikogar, samo večerni veter je podil listje sem ter tja po igrišču. Tukaj se nihče več ne podi za žogo. Nihče? Res nihče?! Prav zdaj se sliši odbijanje žoge od tal. Hej, žoga vendar ne more poskakovati kar sama! In spet: tap, tap, tap! Če ni nikogar, le kdo potem tam igra? Žabe so premajhne, polhi še spijo, za netopirje pa že vsak dojenček ve, da z žogo niso kaj prida spretni.
Že nekaj časa je ob večerih na to igrišče prihajal Rok. Podnevi nihče ni hotel igrati z njim, saj so ga zbadali, da je premajhen in preveč droben. Pa smrkav da je in čisto mlečen, zato ga na velika in lepa igrišča nikoli niso pustili. Tako je Rok najraje igral sam, si zamišljal nasprotnike in velike tekme. Ko je spet vrgel na koš, je zaslišal, da je v goščavi ob igrišču nekaj zašelestelo. Zazdelo se mu je, kot da ga nekdo opazuje. Ah, najbrž ni nič, si je mislil. A čisto vseeno mu le ni bilo, saj pravijo, da je ponoči vsak grm lahko tudi pošast.
Pri naslednjem metu se je žoga od obroča odbila naravnost v to šumeče grmovje. Rok je hotel steči ponjo, vendar je žoga nenadoma priletela nazaj in se mu počasi prikotalila pred noge. Še enkrat jo je vrgel v isto smer, vendar je spet priskakljala nazaj.
»Hej, je kdo tam?« je malce plašno vprašal Rok.

Ilustracije: Gorazd Vahen

• Tiskana knjiga
• E-knjiga

DZS

Obišči

Biblos

Obišči